Izrazi, ki navajajo sesalnih vodov med svojimi sorodnimi izrazi, a jih seznam zgoraj ne doseže. Njihova podobnost je nižja od podobnosti zadnjega izraza nad njimi.

polmerov

Fran.si

80.38

79%

polaritet

Fran.si

80.22

78%

Primeri iz korpusa

Korpus Common Crawl

Common Crawl je korpus spletnih strani

Zaradi večje hitrosti je tudi radij zavoja tokovnic pri ostrem prehodu iz rezervoarja v notranjost sesalnih vodov večji.

Z bližanjem sesalnih vodov povprečne hitrosti in povprečni padec tlaka sesalnega voda večje črpalke naraščajo eksponentno.

Večja vrtilna frekvenca ima večji vpliv tudi na medsebojno interakcijo sesalnih vodov.

Tlačni padec obeh sesalnih vodov se pri tem eksponentno poveča.

Ti se še posebej pogosto pojavljajo v okolici sesalnih vodov, kjer se zračni mehurčki v obliki lijaka zlivajo v sesalne vode.

Slabost takšnih črpalk so večji proizvodni stroški, pri neustreznem zagotavljanju sesalnih vodov pa prihaja do večjih poškodb elementov zaradi kavitacije.

Sklepamo lahko, da se vpliv medsebojne bližine sesalnih vodov z razdaljo veča.

Razlike v profilih se pojavijo ob stenah sesalnih vodov.

Razlike med tlačnimi padci obeh sesalnih vodov se sicer eksponentno večajo, vendar teh sprememb ne moremo pripisati medsebojnemu vplivu sesalnih vodov.

Pri tem ni opaziti razlik v medsebojnem vplivu obeh sesalnih vodov.

Ob drugem znižanju volumna pa se tlačni padec obeh sesalnih vodov zmanjša.

Nato smo izvedli meritve vpliva medsebojne razdalje sesalnih vodov.

Ker bomo opazovali notranjost rezervoarja, specifično okolico sesalnih vodov med samim obratovanjem črpalk, je sprednja stranica rezervoarja steklena.

Histogram razlik absolutnih vrednosti gradientov v odvisnosti od medsebojne razdalje sesalnih vodov. . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Histogram povprečne vrednosti hitrosti (a) in absolutnega tlaka (b) proti koncu cevi v odvisnosti od medsebojne razdalje sesalnih vodov.

Hipotezo, da ima medsebojna razdalja sesalnih vodov velik vpliv na tokovno polje na vstopu v sesalna voda dveh črpalk, lahko potrdimo.

To potrjujejo tudi podatki o povprečni hitrosti kapljevine obeh sesalnih vodov proti koncu cevi, prikazani s histogramom na sliki 5.7a.

Medsebojni učinek sesalnih vodov izničimo tako , da so konci prirezani pod kotom 45 ° , poševnine pa obrnjene vstran druga od druge .

Trend drži v vseh primerih obeh sesalnih vodov, razen pri najmanjši razdalji 50 mm, kjer se zgodi ravno obratno.

Hitrostni profili na treh različnih koncih sesalnih vodov razdalje 125 mm. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .